Kako premagujete stres?

Kako se spopadate s stresom? Z dogodki, ki na vas zelo negativno vplivajo, pa ni v vaši moči, da jih preprečili? Za katere veste, da se bodo ponavljali - in vi ste del tega?

Kaj počnete, da se prečistite? Da se vrnete v stanje miru?

Jaz poskušam z branjem leposlovja ali kakšnih revij (Gloss, NG, Svet in ljudje), da se povzpnem na bližnji hrib (najraje grem z možem ali hčerkama, če sem sama, spet samo premlevam in premlevam ...). Najbolj pa me z novo energijo napolni kakšno potovanje.

Zavedam pa se, da v vsakdanjem premagovanju stresa in raznih strahov nisem najbolj uspešna in me to zelo obremenjuje - tudi kar se tiče zdravja.

Meni najbolj pomaga gibanje. Sprehod, ples, pospravljanje. Karkoli, samo da sem fizično dejavna.

Branje - to je moja velika ljubezen, tega zaužijem vsak dan polno dozo . Ne morem pa brati, ko se ravno zrušim, takrat nimam miru v sebi.

V avto pa se v takem sploh ne morem vsesti. Oziroma, če je res potrebno, sem vsa napeta. Čeprav zelo rada vozim, me v tem primeru vožnja prav pošteno moti.

 

Imate še kakšen predlog? Prakticira katera jogo, pranayamo...?

 

 

stres je en izmed tihih ubijalcev današnjega časa....več ali manj edini stres mi je služba in  dviga mi pritisk...

 

drugače sem se pa strenirala, da odklopim službo med vožnjo domov....dokončno pa potem v roku pol ure ko pridem domov....

za vsak slučaj pa se grem še zgonit na rolerje, kolo...

Meni služba ne povzroča takega stresa, bolj ga kakšne dolgotrajne "situacije".

 

Točno v tem primeru, ko se nekaj stalno dogaja, me lomi, mi ne da miru in vem, da se bo ponavljalo, da je slabo in da sem vsak dan izpostavljena temu... takrat žal ne gre drugače, kot da prekinem vse vezi, se osamim in globoko razmišljam.

 

Takrat razvrednotim, prevrednotim, ovrednotim ta prijateljstva, zveze, situacijo, razmislim o svojih željah, mislih in idejah, razmislim o tem, česa si resnično želim in kako naprej. Včasih je najbolje pustiti slabe stvari za seboj in obrniti nov list, čisto svež in spočit od vsega, kar je bilo. Čeprav zna biti gromozansko težko, posebej s prijateljstvi...

 

Vedno razmišljam tako... nekaj dobrega bo zagotovo prišlo iz vsake negativne izkušnje. Če pa so ljudje, na katere je ta izkušnja vezana, usojeni, da bi bili v moji bližini, se bom s tem soočila, ko bom samostojno stala na nogah, neobremenjena od trenutnih skrbi. Tako s časom nikoli ni težko obnoviti stare kontakte, pozabiti stare zamere.

 

Najbolj mi pomaga klepet s prijateljicami in s sestro, lahek sprehod s psom, krajši, neaktiven dopust, izlet na obalo v Strunjanski zaliv in potem na tortico in kavico v Piran ali Portorož, aja, pa dobra glasba .

 

 

Nikke

meni pomaga introspekcija... toliko časa premišljujem o stresnih stvareh, da na koncu zaspim... zjutraj pa je bolje...

Avtogeni trening pred spanjem.

Meni pri kakšnih zelo stresnih situacijah pomaga intenzivna fizična vadba - tako intenzivna da tudi razmišljati več ne morem, šele takrat se psihično spočijem saj sem preutrujena da bi mi negativne misli po glavi hodile.

Pa da se crkljam - grem na pedikuro ali na masažo, plesat (in to brez slabe vesti koliko stane!).

 

Pomaga mi pozitivno mišlenje. Ko je najtežje, vedno pomislim, da je nekje nekomu še težje in se sama nagovorim, naj naredim to in ono, pa mi do sedaj vedno rata. "be positiv", moje magične besede. 

Jaz sem postala takšen človek, ki stresu nekako ne pusti k sebi. Sem imela na začetku srednje šole neke probleme in mi jih je po kakšnih dveh letih uspelo rešiti in od takrat ni stvari, ki bi me potolkla ali mi povzročila kak stres.

Sedaj se s stvarmi okrog sebe ne obremenjujem preveč, prav tako ne pustim, da bi me drugi spravili v kakšne stresne situacije. 100% se zanašam na sebe, se ne obremenjujem z mnenji drugih (kar ne pomeni, da jih ne poslušam) in zaenkrat še kar gre.

Če se pojavi kak problem, o katerem je treba razmislit, pa so tu rolarji, kolo... in pozitivno mišljenje.