Če se človek, ki se sooča z agorafobijo, znajde v okoliščinah, ki mu niso po godu, lahko nastopijo znaki anksioznosti.
Človek se temu začne izogibati, saj ga je strah, da bo izgubil nadzor nad seboj, in da bo nastopil napad panike. Ker jih je teh reakcij zelo strah, se izogibajo okoliščinam, kjer se jim to lahko pripeti, zato stopijo v začaran krog, iz katerega ne morejo in ne znajo.
Bistvo agorafobije je torej bolj kot le strah pred zaprtimi prostori, strah pred paničnimi napadi.
Oseba, ki za tem trpi, se namreč boji situacij, kjer se ne more umakniti ali v kateri pomoč ni prisotna. Panični napadi se sprva razvijejo povsem iz drugih razlogov, oseba s to motnjo pa začne napade panike napačno povezovati z vsemi situacijimi, kjer se jim to lahko pripeti.
Agorafobija torej ni le strah pred zaprtimi prostori. Agorafobija je strah pred:
- samoto;
- množico;
- izgubo nadzora;
- odprtimi prostori;
- pred prostori, kjer je umik težji;
- smrtjo;
- občutek brezupa;
- občutek odcepljenosti od drugih;
- občutek, da njihovo telo ni njihovo.
Fizični simptomi
- bolečina;
- tiščanje v prsih;
- omotica;
- razbijanje srca;
- zmanjkovanje sape;
- potenje;
- tresenje;
- slabost;
- driska;
- zardevanje;
- dušenje.
PREBERITE TUDI: Strah pred pajki
Posledice:
- nezmožnost za dlje časa zapustiti hišo;
- izogibanje dogodkom in ljudem;
- pretirana odvisnost od drugih;
- spremembe vedenja doma in v službi;
- samomorilska nagnjenja.
Dejavniki tveganja
- nagnjenost k nervozi;
- občutek tesnobe;
- ženski spol je za to motnjo bolj dovzeten;
- običajno se pojavi med 18. in 35. letom;
- več stresnih dogodkov (še posebej v otroštvu);
- stres;
- čezmerno uživanje drog ali alkohola.
Zanimivo je dejstvo, da je napad agorafobije je pogosto posledica travmatskega dogodka. Postavitev diagnoze agorafobija se pojavi, ko se oseba sooči z vsaj dvema strahovoma, kjer pri tem dobi napade panike (javni prevoz, odprti/zaprti prostori, gneča, samota). Pogosto se to lahko uvidi tudi, če ima oseba strah ali odziv na točno določeno situacijo, pretiran strah pred nevarnostjo v določeni situaciji, iskanje pomoči pri drugih ljudeh. Panična motnja se lahko pojavi tudi pri povsem vsakdanjih situacijah, kot so stres med vožnjo na cesti, slabe vremenske razmere, tema ali močna svetloba, čakanje, spremembe ali zvoki.
PREBERITE TUDI: Meditacija proti anksioznosti in depresiji
Zdravljenje agorafobije
Dobra novica je, da se agorafobijo da pozdraviti, običajno se jo zdravi z zdravili in psihoterapijo. Pomembno je, da se zdravljenje prične čimprej. Psihiatri običajno predpišejo antidepresive ali anksiolitike. Zdravnik lahko počasi poveča odmerek zdravil na začetku zdravljenja in ga počasi zmanjšuje ob prenehanju, kajti na začetku in na koncu zdravljenja lahko pride do podobnih simptomov kot pri paničnem napadu.
Psihoterapija je terapija, kjer pomaga terapevt, ki pomaga zmanjševati simptome anksioznosti, zato se posameznik počuti bolje in lažje funskcionira. Pomembna je tudi kognitivno vedenjska terapija, pri kateri se zdravljenje osredotoča na spremembo misli, ki anksiozno motnjo povzroči. Pri temu pacient spozna, da se strah, ki ga ima, ne uresniči, da se anksioznost da premagati in da se simptome lahko zmanjša. Pomembno je, da se prepozna in zamenja misli, ki povzročijo paniko, ter se naučiti prenašati stres. Pri zdravljenju je pomembna podpora bližnjih. Tipične znake anskioznosti lahko pomiri bližnji, ki mu oseba zaupa.
Kaj lahko trpeči za agorafobijo naredi sam?
- telesna aktivnost;
- dober spanec;
- soočanje s strahovi;
- delo na sebi;
- učenje sprostitvenih tehnik (joga, meditacija ali avtogeni trening);
- upoštevanje načrta zdravljenja.
Če se soočate s to motnjo, si čimprej poiščite pomoč ter se zaupajte bližnjim. In še dobra novica? Fobični ljudje naj bi veljali za ene izmed najbolj intuitivnih, inteligentnih, občutljivih, in kreativnih ljudi.
