Danes bodo v društvu organizirali srečanje na Šmarni gori, ki ga bodo obogatili s prikazi zdravega življenja in prve pomoči.
Bolezni srca in ožilja ter možganska kap povzročijo največ smrti na svetu, saj po navedbah Svetovne zveze za srce skupaj zahtevajo kar 17,5 milijona življenj na leto. V Evropski uniji zaradi bolezni srca in ožilja vsako leto umre preko dva milijona ljudi, od tega preko 741.000 zaradi koronarne srčne bolezni. Podatki kažejo tudi, da je stopnja umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja višja v osrednji in vzhodni Evropi kot v severni, južni in zahodni Evropi. V Sloveniji je leta 2002 po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi bolezni srca in ožilja na 100.000 prebivalcev umrlo 228 ljudi. Istega leta je bila najvišja umrljivost v sedanjih članicah EU zaradi teh bolezni na 100.000 prebivalcev v Bolgariji (554), najnižja pa v Franciji (118).
Med poglavitnimi dejavniki tveganja za te bolezni so visok krvni tlak, visoka vrednost holesterola v krvi, povišan krvni sladkor, tobačni dim, prekomerna telesna teža, pomanjkanje telesne aktivnosti in neuravnotežena prehrana. Da bi zmanjšali ogroženost, v Svetovni zvezi za srce priporočajo uživanje sadja in zelenjave vsaj petkrat na dan, vsaj 30 minut telesne dejavnosti dnevno, manj soli v prehrani, izogibanje predpripravljeni hrani, opustitev kajenja in vzdrževanje zdrave telesne teže.
